Arganovo drevo (Argania spinosa) je eno od redkih dreves, še živečih iz terciarne dobe. Raste samo v jugozahodnem delu Maroka. To sveto, divje drevo, visoko sedem do deset metrov, je zaradi svojih dobrih lastnosti pravi maroški čudež. Ne boji se suše in visokih temperatur do 50°C. Njegova življenjska doba je od 150-200 let. Če odmre, po sedmih letih lahko ponovno oživi. Zaradi svojega sistema močnih korenin učinkovito preprečuje erozije, vzdržuje rodovitnost tal in upočasnjuje širitev puščave.

Iz njegovih sadežev se s hladnim stiskanjem pridobiva arganovo olje – »pravo tekoče zlato« s tisoc in enim blagodejnim učinkom. Že Feničani so trgovali z maroškim arganovim oljem. V mednarodnih dokumentih prvič omenja arganovo drevo znan egipčanski zdravnik Ali Ibn Radouane že v 11. stoletju, ko je trgovina z medicinskimi izdelki imela še kozmopolitanski značaj. Zdravnik Ibn Radouane je omenil zdravljenje ušes in želodca z Arganovim oljem, ki so ga iz ekstremnega Maghreba pripeljali v Egipt. V 18. stoletju, v dobi vladanja sultana Sidi Mohamed Ben Abdellaha, je francoski diplomat De Chenier v svojih sporocilih posvetil veliko pozornost arganovemu drevesu. Tudi ameriški diplomat Thomas Barkely, ki ga je poslal predsednik George Washington, da bi zaključil konvencije miru med dvema državama, je leta 1786 z največjim zanimanjem poročal o Arganovem drevesu. Leta 1867 se je prva maroška delegacija s svojimi izbranimi izdelki udeležila mednarodnega sejma v Parizu. Med temi so bila na prvem mestu Arganova jedrca, kar je omogočilo obiskovalcem te dobe ubčudovanje tega vzvišanega bogastva.

Leta 1998 je UNESCO proglasil arganovo drevo kot svetovno dediščino človeštva. Leta 2001 so domače institucije in tuji partnerji (med njimi tudi “Zemlja in Humanizem”) organizirali prvi festival arganovega drevesa. Na njem je bilo sprejetih več odločitev: dolgoročni razvoj teh nerazvitih berberskih pokrajin, varovanje okolja in zaščita Arganovega drevasa. Domačini Berberi uporabljajo Arganovo olje v vsakdanji prehrani in v tradicionalnem zdravilstvu. Če zajtrk pri Berberih je sestavljen iz doma pečenega kruha, ki ga lomijo in pomakajo v Arganovo olje in med. Njihova specialiteta je Amlou – Arganovo olje, pomešano z medom in mandeljni, kar daje energijo in moč (afrodiziak). V domači kuhinji ali v gastronomski restavraciji je Arganovo olje zelo bogat dodatek okusa in vitaminov. Olje se običajno dodaja jedem na koncu kuhanja za okus. V domači berberski tradicionalni lekarni je to najbolj plemenito in bogato olje tudi v vsakodnevni uporabi, tako za notranje kot za zunanje zdravljenje. Že dojenčke mažejo s tem oljem, da jih zaščitijo pred zunanjimi vplivi. Oljenje telesa je tudi starodavna ayurvedska indijska terapija za zdravljenje, ker daje telesu energijo in dobro počutje. Masaža z arganovim oljem mora biti blaga – učinkuje na hujšanje, čvrstost kože in sprostitev hrbta. To olje se lepo vpija v kožo in ne pušča mastnih sledi. Je eno od najpomembnejših olj za pomladitev kože in blaži razne kožne bolezni. Visoka vsebnost vitamina E (dvakrat več kot v oljčnem olju) deluje kot močan antioksidant. E vitamin je pomemben tudi za razvoj in vzdrževanje funkcij živčnega in mišičnega sistema.

Arganovo olje vsebuje več kot 80% mono in polinenasičenih maščobnih kislin, ki dobro delujejo pri revmatskih in kardiovaskularnih obolenjih, nevtralizirajo proste radikale in ščitijo vezivna tkiva, spodbujajo in aktivirajo kisik v celicah, izboljšujejo možganske zmogljivosti in pozitivno delujejo na jetra in prebavo. Visoka vsebnost linolenske kisline pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi. Raziskave so pokazale, da 16 g (2 veliki žlici) arganovega olja zagotavlja celodnevno potrebo esencialne linolenske kisline. Za en liter olja je potrebno približno šestnajst ur ročnega dela in okrog 40 kg sadežev. Ker so oreščki zelo trdi, jih berberske žene še vedno trejo ročno s kamni. Oreščki imajo po tri jedrca in iz svežih jedrc ali rahlo praženih, se hladno stiska to hranljivo olje, ki ga izjemno priporočamo.